Komu zaupati? Tistemu, ki
1. govori resnico
Na nekoga, ki govori resnico, se lahko zanesemo. Na občutke se ne moremo 100% zanesti, na sebe se ne moremo 100% zanesti, kaj bi potem govorili o drugih. Če nam oseba (ali občutek) pogosto laže, mu ne moremo zaupati. Ob njej se ne počutimo varnega.
Resnica hodi z roko v roki skupaj z modrostjo in z močjo.
Modrost
Da nekaj povemo (z besedo, dejanji...), moramo imeti pamet. In da povemo nekaj o preteklosti, sedanjosti ali prihodnosti, ki je povrhu vsega še res, moramo biti modri. Razumeti moramo, kako stvari delujejo, kako so dogodki in osebe med seboj povezani. Če tega ne vemo - potem bo med našo predstavo (besedo) in dejanskim stanjem (resničnostjo) velik razkorak in neujemanje. V nas ne bo resnice.
Moč
Kadar povemo nekaj o prihodnosti in se to vedno! uresniči, to pomeni, da imamo neko vedenje o svetu. Znanje je moč. A hkrati to lahko pomeni, da imamo tudi drugačne vrste moč - pravo moč, s katero lahko vplivamo na potek dogodkov. Če rečem osebi brez denarja, da bo jutri dobila na račun milijon evrov in se to uresniči - to pomeni, da sem bodisi nekaj izvedel o transakciji predno se je zgodila, ali pa sem ji sam nakazal denar - sem sam vplival na potek dogodkov. Poveljnik v vojski (predvsem v urejenih vojskah, kot je bila npr. Napoleonova) da povelje in ker ima moč, vojaki povelje izvršijo.
2. Zaupamo tistemu, ki pozna pot
Če bi radi nekam prišli, zaupamo napotkom nekoga, za katerega smo se bolj ali manj prepričali, da pozna pot do cilja.
Če me boli zob in si želim, da me ne bi bolel, potem moram poznati pot do rešitve moje težave. Poznati moram pot do zobozdravnika.
Če sem lačen in bi rad jedel, potem moram poznati pot do hrane...
Če želimo imeti zadosti denarja, zaupamo nekomu, ki nam obljublja velik zaslužek, če nam razkrije pot, načrt, kako bomo zaslužili denar. Tistemu, ki ne podkrepi svojih besed z načrtom, s potjo - ne moremo zaupati: ali živi v fantazijskem svetu ali pa je način, s katerim želi priti do denarja, nepošten in ga zato ne želi razkriti.
Zaupamo nekomu z načrtom, s potjo.
3. Zaupamo nekomu, ki mu pomenimo več kot njegovi užitki, in ne glede na korist, ki jo dobi od nas
Spomnim se, kako sem se pri sedmih letih tresel, ko sem štel svoje prve "milijone", svoje prve 5-tisočake, "Titote". Joj, kako sem ljubil denar! Če bi mi ga kdo vzel - pa tudi če bi bila moja sestra, ki sem jo imel kar rad - ni važno kdo bi bil -kdorkoli bi mi vzel denar, bi ga v besnilu silovito napadel... in tako bi ogrozil njegovo življenje, a hkrati tudi svojega, saj bi me kradljivec lahko udaril nazaj, me porinil po tleh, da bi z glavo udaril po... Zakaj? Ker sem bolj kot življenje ljubil denar.
Nekateri ljubijo svoj prav bolj kot življenje in so se pripravljeni skregati s komerkoli, ki se z njimi ne strinja. Nekateri ljubijo drogo (trdo, mehko, nedovoljeno, dovoljeno, fizično, mistično, užitke) bolj kot življenje. Veliko ljudi ljubi oblast nad drugimi bolj kot življenje. Taki so npr. ljudje na oblasti (politiki, podjetniki, sodniki) - ki so večinoma moški. Ženske pa uživajo v drugačni oblasti - v izzivanju pohote v moških. S svojim telesom skušajo obvladovati zver v moškem. Niti eni niti drugi se ne zavedajo, da s tem škodijo sami sebi. Ljudje z denarjem so ogroženi s strani denarja željnih posameznikov in tolp, ženska, ki pa spodbuja pohoto, pa slej ko prej naleti na "težaka", ki ne razume, da ga ima samo za norca. In takšen "težak" se lahko v vzburjenju spravi nanjo ali pa na neko drugo žensko, ki nima nič pri tem. Jaz sem bolj kot življenje cenil praktično čisto vse, najbolj pa pamet. Življenje ljudi, ki so bili manj inteligentni od mene, zato nisem tako spoštoval, življenja bolj inteligentnih od mene pa tudi ne, saj so bili moja konkurenca. Če jih ne bi bilo, bi bilo prav super na tem svetu. Cenil sem jih le toliko, kolikor so mi bili pripravljeni pomagati, da jih premagam...
Včasih je bila nedelja, kakšen "dober" film, čakala me je še domača naloga - bil sem ves živčen - ko pridejo "obiski". "Joj, pa zakaj so prišli?! Kdo jih bo prenašal!" V bistvu sem si zaželel, da jih ne bi bilo. Popolnoma sem razvrednotil njihova življenja. Zakaj? Ker sem bolj kot življenje cenil svoje užitke, ki mi jih je nudila televizija.
Če ne cenimo življenja nad vse, potem je naše življenje le boj z ostalimi ljudmi. Za drobiž smo pripravljeni izdati človeka in naše prijateljstvo z njim (prijateljstvo, ki to ni).
---------------------------------------------------------------------------
Resnica, pot in življenje so vsi med seboj povezani. Poglejmo npr. primer moškega (ali ženske), ki ljubi najbolj seks. Takšen moški mora (včasih) tudi lagati in prevarati kakšno žrtev, da pride do seksa. A svet je tako narejen, da z večimi ljudmi, ko seksaš, bolj ogrožaš svoje zdravje, svoje življenje in ne samo svoje, ampak tudi življenje ostalih ljudi. Zaradi povzdigovanja seksa nad vse, zaničuješ svoje življenje in življenje vseh drugih ljudi. Ljubiš seks, ljudi pa ne. To pa seveda zanikaš (lažeš) - čisto vsem in mogoče še sam sebi, ali pa le občasni "žrtvi", "trofeji", "ulovu", "črtici", ki jo s takimi poimenovanji popolnoma razvrednotiš kot osebo, človeka. Čeprav si želiš vedno več in več užitkov, te tvoja pot vodi v vedno manj in manj užitkov. To pa ni najbolj modro. Tvoja pot te vodi v uničenje. Zaupaš laži, ki te vodi v pogubo.
Resnica je tista, ki te vodi po svoji poti do življenja v ljubezni. Ko enkrat ljubiš ljubezen (to ni pohota) bolj kot vse, potem si prišel do cilja in do življenja.
Da, toda komu zaupati? V človeku ni resnice, ne pozna poti do spoštovanja življenja. Kaj pa Bog? Bog nas je pa itak razočaral. Poglejmo si samo eno izmed najbolj množičnih religij - krščanstvo. Temelj krščanstva je Sveto pismo, ki pravi, da je svet star nekaj tisoč let. Ali je to resnica? Ali je modro ravnati po pravilu, da če te nekdo udari po enem licu, da mu nastaviš še drugega? Ljudje so hodili k verouku, kjer jih je duhovnik, ki naj bi bil predstavnik Boga, spolno zlorabljal. Kje je tukaj božja moč? Kje je tukaj ljubezen do otroka? Vrhovni voditelji katolicizma so to zatiškali, da so lahko njihovi podrejeni nadaljevali s svojim početjem. In nasploh, ko beremo Sveto pismo nekako ne vidimo poti, ne vidimo procesa, s katerim bi prejeli ljubezen. Sicer pa se mi Sveto pismo ne dopade, saj je preveč kruto. V njem je samo ubijanje. Zato se nam vse skupaj zdi prevara. Povrhu vsega pa je Sveto pismo popolnoma nerazumljivo. Obstaja na tisoče razlag in v marsičem se razlikujejo med seboj. Katero razlago poslušati? In še pika na i: "Vsi vedo, da je Sveto pismo ponarejeno. Konstantin in ostali so ga ponaredili..."
Takšni so na splošno slišati ugovori, ki jih imamo proti Svetemu pismu in takšne ugovore sem imel tudi jaz.
V čem se torej Milanova razlaga Svetega pisma razlikuje od ostalih razlag?
To mi je najbolj všeč :) Milan nima svoje razlage - kar pravim, je, da Sveto pismo razlaga samo sebe. In še bolj všeč mi je, ker tega ne pravim jaz, ampak tudi Biblija in vsakdo, ki pozna načelo uspešne komunikacije. Če želiš nekoga slišati, ga moraš poslušati in mu ne vsiljevati in polagati svojih besed v usta.
Sveto pismo lahko primerjam s sestavljanko (puzzle), ki jo sestavljamo. Če želiš dati skupaj dva koščka, ki ne sodita skupaj, bo rezultat tak, da vsaj še nekaj koščkov ne bo sodilo skupaj. Ali je to dokaz, da je sestavljanka pokvarjena? Ne, to pomeni, da smo mi nekaj narobe zložili. Če Biblija nima smisla, to ne pomeni nujno, da je z Biblijo kaj narobe, ampak je lahko napaka v naši razlagi.
Biblija pravi, naj ji ničesar ne odvzamemo in ničesar ne dodajamo in res - čisto vse, kar potrebujemo za življenje v ljubezni, za najti smisel v življenju - je v njej. Celo najnatančnejši opis sveta je zapisan v njej. (Da, vem, da mislimo drugače, saj smo se pustili prostovoljno hipnotizirati...)
Poznam ogromno razlag in ogromno prevarantov in prevaranih. Zakaj so ljudje prevarani? Ker se jim ne ljubi poznati Svetega pisma in tako ne opazijo, da nekaj s prevarantovo razlago ne štima.
Na kratko: manj ko veš o znanosti in o lažeh, bolj verjameš vanje in manj ko veš o Bibliji, lažje "dokažeš", da z njo nekaj ni v redu. Torej, manj znanja, ko imaš in manj ko uporabljaš pamet, bolj verjameš laži in manj Bibliji.
Manj ko je v tebi ljubezni, bolj si lahko lažeš, da si kar v redu in več ljubezni, ko je v tebi, bolj vidiš, da nisi kaj prida. Včasih sem mislil, da sem zelo dobra oseba. Mislil sem, da je v meni 8 delov ljubezni od 10. Danes je v meni daleč več ljubezni, kot sem jo imel kdajkoli - in to so 4 deli od milijarde milijard - pa sem še preveč rekel - od milijarde milijarde milijard... In dokler misliš, da si ok, bo za tebe Biblija pokvarjena. Dokler je tvoje srce pokvarjeno in ne ljubi, v Bibliji ne boš našel ljubezni, ko pa boš cenil vsako življenje, takrat boš našel v Bibliji čudovito zgodbo o ljubezni. Biblija to pove takole: "Ponosnim se Bog upira." Kdorkoli je ponosen, ta tlači ostale ljudi in tudi božjo besedo in ni važno, kakšno nalepko ima na čelu (duhovnik, ateist, guru...) Ko spoznaš, da si baraba, je življenje lažje in takrat lahko začenjaš razumeti Biblijo. Biblija ti uniči ponos, če ji le pustiš. Ko sem bral Biblijo prvič, drugič, tretjič... ni bilo lahko, a me je prešinilo. Bog pravi, da kdor naredi to in to - je kazen smrt, kdor naredi to - je kazen smrt. Ko sem se zavedel, da si zaslužim smrt - in ne samo enkrat ampak velikokrat, saj sem se pregrešil proti ljubezni, ki je Bog - sem bil hvaležen za še eno priložnost. Da, tako sem "dober", da si zaslužim smrt, ravno tako kot si "dober" tudi ti - a dobil sem še eno priložnost. Kako naj ne bom hvaležen za to?
Jezus pravi: "Jaz sem resnica, pot in življenje!" Jezus je božja beseda in božja beseda je zapisana v Bibliji. Torej, ali govori Jezus resnico ali se laže? Če govori resnico, potem je on tista oseba, ki ji lahko zaupamo. Potem lahko zaupamo Bibliji! Postaviti Biblijo na laž, bi morala biti izredno lahko naloga, a izkaže se, da bolj ko želimo dokazati, da je z Biblijo nekaj narobe, bolj spoznavamo, da je z njo vse v najlepšem redu. Mi in naše religije (katolicizem, protestantizem, ateizem, znanstvenoizem:), hinduizem, šamanizem, čarovništvo...) smo tisti, ki imamo velikanske probleme in napake. To nam govorita tako razum kot tudi srce. In tako se izkaže, da so ideje, za katere verujemo, da so pravilne, a so v nasprotju z Biblijo (kot npr. starost vesolja), dejansko lažnive. A nekaj je to reči, nekaj drugega pa to pokazati in v knjigah Mogoče pa le ni vse črno... in Trdni temelji življenja pokažem in razkrijem veliko laži in prevar številnih religij, znanosti, ateističnih konceptov- z razumom. Naslednja stvar pa je srce. Ne gre samo za uporabo razuma, ampak tudi srca. In kaj pravi Biblija? "Ljubi svojega Boga z vsem srcem, z vsem razumevanjem in z vso močjo." In še: "Bog je ljubezen." Biblija spodbuja uporabo razuma!
Definicijo vere so v novejših prevodih (mlajših od 200 let) seveda spremenili, a kljub temu se še da najti navodila, da je vera (zaupanje) povezano z razumom. Nihče ne more verovati, zaupati nekomu, ne da bi poslušal razum. Samo čarovnik in prevarant si želi, da ne bi razmišljali in mu vse slepo verjeli, ker si to želi pač naše srce.
Spoznajte ljubezen in sprejmite jo in vse težave in ponižanja, ki ste jih bili deležni v življenju, vse trpljenje, ki ste ga prestali, bo imelo smisel. Vaše življenje bo imelo velikansko ceno v vaših očeh in prav tako tudi življenje človeka, ki ga trenutno tako zelo sovražite, da za vas ne obstaja.
